V primerjavi z najlonskim trakom ima poliestrski trak znatno manjšo raztegljivost in večjo stabilnost.
Najlonski trak je znan po svoji elastičnosti in raztegljivosti. Pod napetostjo se lahko najlonski trak raztegne na 10–20 % svoje prvotne dolžine, preden doseže točko zloma. Ta raztegljivost omogoča, da najlonski trak absorbira udarce in prenese nenadne udarce, zaradi česar se pogosto uporablja v aplikacijah, ki zahtevajo prilagodljivost in blaženje udarcev, kot so zanke, plezalna oprema in pasovi. Vendar to tudi pomeni, da se najlonski trak pod velikimi obremenitvami močno raztegne in se lahko z nadaljnjo uporabo postopoma deformira.
V nasprotju s tem ima poliestrski trak zelo nizko raztegljivost, običajno le 2–5 % tudi pri največji napetosti. Tudi pod trajnim pritiskom poliestrski trak ostane čvrst, raven in stabilen z minimalnim raztezanjem. Poliestrska vlakna so manj nagnjena k deformacijam ali raztezanju, zaradi česar so najprimernejša izbira za aplikacije, ki zahtevajo majhno raztegljivost in visoko dimenzijsko stabilnost.
Poliestrska vlakna nudijo tudi boljšo odpornost na UV žarke, vodoodpornost in odpornost proti obrabi ter se ne raztezajo več, ko so mokra. Najlon absorbira vlago in postane bolj raztegljiv, ko je moker, medtem ko poliester ohranja stabilno delovanje v suhih in mokrih pogojih.
Za aplikacije, kot so trakovi za zavezovanje, trakovi za tovor, vojaški trakovi, zunanja oprema, trakovi za prtljago in industrijske aplikacije z izjemno visokimi zahtevami glede minimalne natezne trdnosti, je poliestrski trakovi boljša izbira. Najlon ostaja boljši pri aplikacijah, ki zahtevajo blaženje udarcev in prožnost, ne pa tudi pri tistih, ki zahtevajo nizko natezno trdnost.
KONTAKTIRAJTE NAS
